Španija - 4. DAN (Caminito del Rey in Málaga)

Ker očitno še nisva dovolj prehodila, sva se za zadnji dan že zgodaj zjutraj (vsaj za Miha in špance) odpravila nazaj v hribe. Tokrat sva obiskala Caminito del Rey (slv. Kraljeva potka), ki leži severozahodno od Málage.

Kot še vsak dan poprej, je bila vožnja skozi hribe in doline zelo prijetna in slikovita. Kljub Urškinim trudom prejšnji večer sicer nisva vedela kam točno se parkirat, kje kupit karte in kje točno se pot po soteski začne. Pa vendarle sva z veliko dobre volje in optimizma našla svojo pot.

Pokrajina skozi katero sva se sprehodila se je izoblikovala že v mezozoiku (približno 250 milijonov let nazaj), ko je celotno področje pokrivala voda. Samo sotesko pa je kasneje izklesala reka Guadalhorce. Pot skozi sotesko je bila originalno zgrajena leta 1905, kot prehod za delavce hidroelektrarn na vsaki strani soteske, vendar je z leti počasi začela razpadati. Po dveh smrtnih nesrečah v letih 1999 in 2000, so pot zaprli. Kasneje je država financirala izgradnjo nove poti, ki je bila zaključena leta 2015.

Najin pohod se je začel pri zgornji hidroelekrarni, od katere sva se po makadamski poti spustila proti vhodu na pot po soteski.

Pri vhodu sva si nadela zaščitni čeladi in se opravila na pot, ki na nekaterih odsekih ovinkari preko 100 metrov nad reko. Po poti sva videla neštete zanimive skalnate formacije, prepletene brzice, zapuščeno domačijo in "KOZEEEE!" Vsake toliko je na nasprotni strani pokukala iz stene tudi železniška proga (zgrajena leta 1866), ki še vedno obratuje.

Celo pot naju je spremljal kar precej močan veter. Ta naju je konkretno prepihal na mostu, ki pred koncem poti seka sotesko.

Po vseh teh slikovitih pogledih pa sva se končno usedla na avtobus nazaj proti parkirišču. Tam pa sva spoznala tri dekleta iz Romunije, ki so iskale prevoz v Málago, in tako smo se skupaj odpeljali nazaj.

Po krajšem počitku sva se odpravila na večerni špancir po Málagi. Najin apartma je od centra oddaljen sicer le slabih 15 minut hoje, a ko sva na poti zagledala postajo za metro, sva se odločila, da ga enostavno morava preizkusiti! Turistični firbec pač. Na koncu sem za tole spodnjo fotko dobil še precej grd pogled sprevodnika ...

Ker je bilo že bolj pozno v dnevu je bilo večino atrakcij in zgodovinskih lokacij že zaprtih, sva si pa zato ogledala nekaj cerkva in namenila nekaj časa ulični fotografiji.

S tem zaključujeva najin večer in potovanje. Hvala vsem zvestim bralcem oziroma, kot vas sedaj imenujeva, oboževalcem ❤️