Španija - 2. DAN (Gibraltar)

Danes sva se odpravila na dnevni izlet v bližnji Gibraltar, ker je Miha pač od nekdaj želel obiskati Gibraltar.
Urškina pripomba: "K je Miha u 7. razredu ponesreč pošušu pr geografij."

Popotovanje sva začela v čudovitem botančinem vrtu, ki se nahaja blizu spodnje postaje gondole.

Znotraj botaničnega vrta pa sva odkrila še manjši park za ohranjanje prostoživečih živali, ki se mu Urška seveda ni mogla upreti.

Nato pa se začne najina odiseja. Namreč, gondola na vrh "skale" je trenutno zaprta za prenovo, zato sva se na vrh odpravila kar peš. Tabla pri vhodu v naravni rezervat je sicer najino pot opisala kot zahtevno, vendar pri najinih alpinističnih sposobnostih to ne pomeni veliko.

Pot sva začela z vzponom po Mediteranskih stopnicah, ki so naju peljale okrog polotoka in nama odkrila osupljive poglede nazaj na Španijo. Prav tako sva čez Gibraltarsko ožino videla obris Maroka. Za piko na I sva dobila pa še konkretno dozo vetra, tako da če bo jutrišnja objava bolj kratka in jedrnata, sva verjetno oba malo bolna 😷

Najin vzpon se je zaključil na najvišji točki "skale" pri O'Harini bateriji (beri - stalna artilerijska vojaška enota). Samega topa na lokaciji ni več (leta 1982 je bil prestavljen v vojni muzej v Duxfordu), vseeno pa sva si lahko ogledala vso podporno opremo od generatorja do same ploščadi kjer je top nekoč stal.

Od tam sva pot nadaljevala navzdol proti jami Sv. Mihaela, kjer sva si ogledala osupljive svetlobne efekte projecirana ne osupljive raznolike naravne formacije v jami, ki so naju popeljali skozi geološko formacijo polotoka.

To pa naju pripelje do glavne atrakcije, saj sva se ob vzponu proti razgledni točki srečala s prvimi Berberskimi makaki. Legenda namreč pravi, da je jama Sv. Mihaela en konec tunela, ki so ga opice uporabile, da so prečkale morje iz Maroka v Gibraltar.

Pot sva nadaljevala proti severnemu delu "skale," da bi obiskala še tunele iz 2. svetovne vojne, pa naju je na žalost čas prehitel – kdo bi si mislil, da dva izurjena alpinista lahko prehodita 3-urno pot v samo petih urah... Sva pa vseeno požela še nekaj sončnih žarkov in neverjetnih razgledov na Gibraltar in Maroko.

Za zaključek pa sva še obvozila otok in naletela na slap, kjer je tudi najin Peugeot dobil priložnost za eno slikco.

Pa še nekaj najinih slik, za vse tiste, ki naju že pogrešate :P