Španija - 3. DAN (Ronda in Ojén)

Danes zjutraj sva popakirala kovčke iz hotela v Marbelli in se odpravila nazaj proti Malagi. Ker pa je pot v Malago dokaj kratka in nezanimiva, sva naredila nekaj bolj pestrih ovinkov.

Pot naju je najprej popeljala po ovinkasti cesti ("rajde" za primorce) na nadmorsko višino 750 metrov v Rondo, kjer so naju celo pot spremljali osupljivi pogledi na hribe in doline, ki so izginjali za nama. Pa niti ta čudovita pot naju ni uspela pripraviti na to kar sva našla na vrhu.

Ronda je mesto, ki stoji na pečini sredi planote. Skozi mesto teče reka Guadalevin, ki ga deli na dvoje z globokim kanjonom. Malo spominja na Grško Meteoro (samo da pečine niso tako visoke). Da ne omenjamo, da je planota že tako zgodovinsko precej pomembna saj je posejana z najdbišči prahistoričnih naselj, nekaterih celo iz mlade kamene dobe. Ampak vrnimo se v sedanjost. Mesto krasijo barviti parki, ozke ulice, arena za bikoborbe, dva mostova, ki povezujeta mesto, in osupljiva arhitektura.

Po mojem mnenju je mesto najbolje opisala Lady Tenison, leta 1850:

Ko sva se končno nagledala nevrjetne pokrajine in očarljivega mesta pa sva se spustila po ovinkasti poti proti Ojenu. Tu sva našla eno lukno v steni, iz katere je bil zelo lep razgled, v centru mesta pa naju je pričakal umeten slap.

Po tem pa sva se, že oba malo naveličana hoje, odpravila proti Malagi s hitrim "pit-stopom" v Aldiju.

Pa še ena zabavna, IYKYK